Pod umetniškim vodenjem Nike Bezeljak Lutkovno gledališče Maribor začenja novo obdobje, usmerjeno v kreativno rast in odprtost gledališča.
"Z velikim veseljem pozdravljamo prihod Nike Bezeljak kot pomočnice direktorice in nove umetniške vodje Lutkovnega gledališča Maribor. Njena vizija se naravno spaja z našim programskim razumevanjem gledališča kot odprtega, dostopnega in drznega prostora ustvarjalnosti ter pomeni dragoceno podporo skupnim premikom. Funkciji direktorja in umetniške vodje sta prvič ločeni, kar je za razvoj gledališča z obsežnim programom, ki ga že ustvarjamo, nujno potrebno. LGM je v svoji več kot petdesetletni zgodovini povezoval tradicijo s sodobnimi trendi, z Nikinim prihodom pa nadaljujemo razvoj te dediščine s prefinjenim občutkom za inovativnost in mednarodno prepoznavnost. V času številnih globalnih izzivov, Nika predstavlja pomembno pridobitev tudi za širše razumevanje umetnosti in razvoj Kulturne četrti Minoriti. Verjamem, da bomo še dodatno okrepili ugled našega gledališča; naj bo njen prihod potrditev, da smo na pravi poti." Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor
Nika Bezeljak (1986) je na ljubljanski AGRFT diplomirala iz gledališke in radijske režije. Kot ustvarjalka je sodelovala pri različnih umetniških projektih, sicer pa se ukvarja tudi s pedagoškim in producentskim delom. Podpisala je prek dvajset režij – predvsem na odrih obeh nacionalnih lutkovnih gledališč. Njen vstop v lutkovni svet je bil spontan, a intenziven. Znanje in izkušnje je pridobivala predvsem v sodelovanju z Matijo Solcetom in Branetom Vižintinom ter vsemi nadaljnjimi sodelavci in skozi prakso. Svoje strokovno delo na področju lutkovne umetnosti je izkazovala tudi v strokovnih telesih Unime Slovenija ter Ustanovi lutkovnih ustvarjalcev. V gledališkem svetu in na mestni sceni pa so jo v dobrem desetletju spoznali predvsem kot članico kolektiva GT22 in umetniškega vodstva Momenta iz Maribora, kjer je soustvarjala tudi mednarodni festival Prestopi/Crossings ter platformo za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger. Bila je tudi članica več strokovnih teles in komisij (Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Celje, JSKD, Teden slovenske drame, Lutkovno gledališče Ljubljana, Ustanova lutkovnih ustvarjalcev, Unima Slovenija).
Nika Bezeljak razume Lutkovno gledališče Maribor kot steber inovativne in tradicionalne ustvarjalnosti:
"LGM doživljam kot sodoben prostor prepleta žanrov, veščin, znanj in potencialov. Kot Kulturna četrt Minoriti je atraktivno, mogočno in tehtno večgeneracijsko gledališče, poslušališče, ustvarjališče, razstavišče, učilišče in srečališče. S temi pridevniki in na teh križiščih želim graditi njegov program.
Gledališče je vselej javni prostor. Javni zavod – kar LGM seveda je – pa deluje v javnem interesu. In prav javno dobro, ki ga razumem kot skupno dobro, je temelj, okrog katerega želim graditi in misliti program: prostore, ki jih gledališče zaseda, zaposlene, ki že sami tvorijo notranjo skupnost, širijo pa jo tudi z ostalimi sodelujočimi, partnerji in obiskovalci – torej javnostjo. LGM je v preteklem polstoletju zraslo v stabilen zavod z mnogimi preboji in presežki. Pustilo je pomemben pečat – vplivalo je na odraščanje prebivalcev Maribora in okolice, preoblikovalo osebnosti, izoblikovalo vrhunske ustvarjalce, preselilo in preraslo samega sebe, preživelo več kriz ter sprememb. Na temeljih njegovega ustanovnega poslanstva in preteklih dosežkov ga gre razvijati v odzivno, sodobno in dostopno gledališče. Močan program pomeni zasledovanje visokih strokovnih in umetniških standardov ter povezovanje s strokovnjaki s področja pedagogike, umetnosti, humanistike in drugih znanosti ter obrti, pa tudi z občinstvom. Menim, da je poleg osnovnega poslanstva razvoja lutkovne umetnosti in uvajanja najmlajšega občinstva v svet (uprizoritvene) umetnosti potrebno ohranjati odprt prostor misli, svobodnega dialoga, kritične obravnave ter motrenja notranjih in zunanjih svetov. Skratka, ustvarjati in ščititi živahen javni prostor.
Dostopnost gledališča razumem na veliko nivojih - seveda gre za to, da so vrata čim širše odprta, cene dostopne, arhitekturne in jezikovne ovire prilagojene … A z vidika dostopnosti in razumevanja umetnosti kot temelja družbenega in osebnostnega razvoja gre tudi za skrb za kontekstualizacijo – pa naj bo to oblikovanje abonmajev ali priprava različnih strokovnih in kulturno-vzgojnih spremljevalnih vsebin ter skrb za profesionalno in poljudno izobraževanje. In že ob izvoru idej in razvoju projektov želim, da smo kot zavod odprti za raznolike pristope k ustvarjanju.
Moja osrednja naloga je misliti sezone. Moj subjektivni okus se odziva v prvi vrsti na vizualno inventivne kreacije, ki nagovarjajo onkraj racionalnega in besednega. Podpirati želim koncepte, ki gledališče ohranjajo kot prostor radovednosti, čudenja in kritičnega pretresanja. Koncepte, ki s svojo izrazno moč iščejo v raziskovanju lutkovnega žanra in skozenj odpirajo doživljajsko raznolikost, preizkušajo izzivalne poetike in estetike ter vnašajo drzno nepredvidljivost različnih formatov in senzibilno krepijo kakovost javnega diskurza.
Sočasnost zahtevnih družbenih okoliščin terja veliko mero odgovornosti pri ohranjanju senzibilnosti pri ustvarjanju za najmlajše, kreiranje utopičnih potencialov za mlade in kritično odzivnost v javno dobro. Prepričana sem, da gledališče to zmore."
Lutkovno gledališče Maribor je novembra praznovalo 50. obletnico profesionalizacije gledališča, od aprila 2025 je direktorica gledališča Ksenija Repina.
