Včeraj je je Mestna občina Maribor v našem Sodnem stolpu razglasila prejemnike dveh Glazerjevih listin, enega Glazerjevega priznanja in Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. Glazerjevo nagrado prejme Maja Godina Golija. Glazerjevo priznanje prejme Katarina Klančnik Kocutar, prejemnika Glazerjevih listin sta Jure Ivanušič in Tomo Podstenšek.
Čestitamo vsem nagrajencem! Še posebej pa naši Katarini Klančnik Kocutar, prejemnici Glazerjevega priznanja. Priznanje se podeljuje posameznicam, posameznikom, skupinam, organizacijam, društvom in ostalim ustanovam za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občankam oziroma občanom Maribora in za posebej uspešno večletno organizacijsko delo pri spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja in dela v Mestni občini Maribor.
Obrazložitev strokovne komisije:
Glazerjevo priznanje dobi ena osrednjih osebnosti slovenskega lutkovnega gledališča in kulturnega prostora mesta Maribor Katarina Klančnik Kocutar.
Njeno večdesetletno delo predstavlja izjemno konsistenten, strokovno poglobljen in vizionarski prispevek k razvoju, uveljavitvi in prepoznavnosti lutkovne umetnosti v Sloveniji ter širše v mednarodnem prostoru.
Od leta 1999 se je po študiju dramaturgije pridružila Lutkovnemu gledališču Maribor in odločilno zaznamovala razvoj te institucije ter širšega lutkovnega okolja.
Kot direktorica Lutkovnega gledališča Maribor je v več mandatih – v letih 1999–2004 ter 2016–2025 – vodila zavod v zahtevnih razmerah, zaznamovanih s finančno in kadrovsko podhranjenostjo, pandemijo covida-19 ter številnimi sistemskimi izzivi na področju kulture. Kljub temu ji je uspelo ohraniti in nadgraditi visok umetniški standard produkcije ter utrditi LGM kot pomembno nacionalno in mednarodno središče lutkovne umetnosti.
Njeno vodenje ni temeljilo zgolj na organizacijskih in upravljavskih nalogah, temveč na celostnem, umetniško in razvojno usmerjenem razmisleku. Z jasno vizijo, kuratorsko občutljivostjo in strateškim pristopom je pomembno prispevala k dolgoročni vitalnosti lutkovne umetnosti kot relevantne in sodobne umetniške zvrsti.
Ob tem je ves čas dejavna tudi kot gledališka ustvarjalka, dramaturginja in celostna gledališka osebnost, kar njenemu delu daje dodatno strokovno in umetniško težo.
Posebej pomemben je njen prispevek k razvoju infrastrukture in kulturne dediščine. Pod njenim okriljem je bil zasnovan in leta 2022 odprt Lutkovni muzej Maribor, ki petdesetletno tradicijo Lutkovnega gledališča Maribor umešča v širši zgodovinski, estetski in družbeni kontekst ter jo odpira najširši javnosti kot arhivski, interpretativni in izobraževalni prostor. Nadaljnji razvoj muzeja, vključno z razširitvijo v AR-pristop ter odprtjem Jezovškove sobe, posvečene ključni osebnosti slovenskega
lutkarstva, pomembno prispeva k vidnosti in refleksiji lutkovne dediščine.
Njeno delovanje presega okvir posamezne institucije. Z vzpostavitvijo in razvojem Kulturne četrti Minoriti od leta 2022 naprej je pomembno prispevala k oblikovanju živahnega, odprtega in vključujočega kulturnega prostora, ki povezuje javni zavod, nevladne organizacije, samostojne ustvarjalce in lokalno skupnost. Gre za primer dobre prakse odgovornega upravljanja kulturne infrastrukture, ki pomembno krepi kulturno življenje mesta Maribor.
Dodatno težo njenemu delu daje dolgoletno zaupanje strokovne javnosti. Več mandatov je bila članica strokovnih komisij Mestne občine Maribor, sodelovala pri podeljevanju Glazerjevih nagrad ter bila v letih 2020–2024 članica Odbora za podelitev
Prešernovih nagrad. Na mednarodni ravni je kot članica izvršnega odbora svetovne lutkovne organizacije UNIMA aktivno sodelovala pri razvoju publikacij, komunikacije in svetovne lutkovne enciklopedije ter tako pomembno prispevala k mednarodni prepoznavnosti slovenske lutkovne umetnosti.
Katarina Klančnik Kocutar v svojem delu dosledno zagovarja prepričanje, da je umetnost nujen del družbenega tkiva in ne prestiž. Lutkovno umetnost razume kot prostor kritičnega soočenja z realnostjo, tudi z zahtevnimi in družbeno občutljivimi temami, ter kot medij, ki nagovarja vse generacije odgovorno, pogumno in vključujoče.
Njeno delo predstavlja redko in dragoceno sintezo umetniške občutljivosti, strokovne doslednosti, osebne odgovornosti in dolgoročnega angažmaja. Učinki njenega delovanja trajno presegajo posamezne projekte in mandate ter odločilno zaznamujejo ne samo področje lutkarstva, temveč celotno kulturno podobo Maribora in slovenski kulturni prostor.
