Ko umrem, sem srečen  

Po motivih zgodbe Avgust Hermanna Hesseja / AGRFT produkcija, Hiša otrok in umetnosti

Avgust zajema življenje s polno žlico. Spi povsod drugje kot doma, vsak dan spozna na stotine novih ljudi in ne glede na njegova dejanja ga vsi sprejemajo in se ga ne naveličajo. Nekega dne se zaljubi v tujko in jo, prepričan v svoj šarm, skuša odvrniti od njenega moža. Čeprav mu tujka vrača ljubezen, ne zapusti svojega vdanega moža. Avgust prvič v svojem življenju občuti zavrnitev.

Začne izkoriščati svoj šarm, ponižuje svoje prijatelje, jih izkorišča in uničuje njihova življenja. Kljub temu je še zmeraj neustavljivo privlačen, k njemu prihajajo kot muhe na med. Toda nič mu ne prinese zadoščenja. Bolj kot jemlje drugim ljudem, bolj je sam prazen. Odloči se za ultimativno rešitev – samomor. Z ustnicami se že dotika roba čaše, v kateri je strup; ko vstopi njegov boter, ki ga ni videl že od otroštva, mu iz rok iztrga čašo, jo spije in reče: "Jaz sem kriv tvoje bede. Tvoja mati je pri krstu izrazila željo in jaz sem jo izpolnil, četudi je bila nora." Avgustu ponudi odrešenje in ta ga sprejme ...

V magistrski produkciji Voranc Boh odkriva svet morale in načel. Upiranje nagonu, brzdanje misli. Se ravnam po svetu ali se svet ravna po meni? Kako vemo, kaj je normalno? Ali jaz vplivam na svet ali svet name? Hkrati pa gre tudi za raziskavo lutkovnega medija, odnosa med predmetom in igralcem, predmetom in animatorjem ter za različne pristope uporabe lutkovnosti v naraciji.

AGRFT produkcija magistrskega programa Dramska igra, smer Igra z lutko.

Galerija

Ko umrem, sem srečen <em>Foto: Anže Virant</em>

Sodelujoči

Mentorica  doc. mag. Martina Maurič Lazar

Dramaturg  Anže Virant

Scenografka Katarina Majcen

Igralec in animator Voranc Boh