Jaz, Tonya   

Društvo za razvoj filmske kulture, Lutkovno gledališče Maribor, Maribox, Peron

Craig Gillespie / ZDA / 2017 / 120 min / angleščina s slovenskimi podnapisi

 

Je to naključje, da film, ki bi vsekakor sodil v ožjo konkurenco oskarjev za najboljši film, režijo, in scenarij, a ni bil niti nominiran za nobeno od teh kategorij, govori o socialnem dnu ZDA, ki ga Američani tako ignorantsko imenujejo "White trash" (bele smeti, op.a.)? "I don’t fucking think so," bi gotovo zabrusila Tonya Harding, nesojena kraljica ameriškega umetnostnega drsanja, ki naj bi pred olimpijskimi igrami v Lillehammerju poškodovala svojo rojakinjo in konkurentko Nancy Kerrigan.

 

Zna biti, da se je akademija vse preveč boleče videla v zrcalu, ki jim ga je z zadrto, čistunsko, konzervativno drsalno žirijo, želečo princeske na ledu in ne samosvojih žensk, postavil film Jaz, Tonya. Akademija si s tem še naprej močno zatiska oči pred ameriško realnostjo, ki je rezultirala tudi v Trumpu kot predsedniku: globokim socialnim razkolom v družbi, ki se samo še poglablja in ameriške sanje obljublja le še peščici izbranih. Hardingova, ki so ji zaradi njene drugačnosti in nekomformizma metali polena pod noge od vsega začetka in ji jih očitno še zdaj v filmski podobi, ker ni idealna predstava graciozne in podredljive pupe, bi jim tako kot žiriji morala gladko zabičati: "Pušite mi kurac!"

 

+ predfilm festivala FEKK: 13+ / Nikica Zdunić / Hrvaška / 2016 / 21 min

 

 

Galerija