Lutkovno gledališče Maribor

Skok na vsebino


Lutkovno gledališče Maribor - Uvodna stran

Razstave

V Lutkovnem gledališču Maribor posebno pozornost posvečamo vizualnim umetnostim z vseh področij, saj je lutkovno gledališče močno povezano prav z likovno umetnostjo. Ni predstave brez lutke, predmeta ali oživljenih materialov … Zato vas vse leto vabimo v naši razstavišči v kleti Minoritske cerkve in v avlo našega gledališča, kjer pripravljamo razstave iz lastnih arhivov in v sodelovanju s partnerskimi organizacijami. 

 

Svjetlan Junaković: OD ŽEBLJIČKA DO MOŽIČKA

Ilustrator in oblikovalec Svjetlan Junaković je leta 1985 diplomiral iz kiparstva na Akademiji lepih umetnosti v Milanu. 25 let je deloval kot samostojni ustvarjalec, zadnja leta je zaposlen kot redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. V svoji bogati kariere je imel številne samostojne razstave po vsem svetu (Lizbona, 2007; Neapelj, 2008; Bruselj, 2009; Genova, 2009; Ciudad de Mexico, 2011; Bologna, 2015; Firence, 2016 …). Za razstavo skulptur v Gliptoteki Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je leta 2016 prejel nagrado Vladimirja Nazorja, najvišje priznanje na Hrvaškem. Junaković je tudi avtor številnih otroških knjig, ki so bile izdane v več kot tridesetih državah, za mnoge med njimi je bil tudi nagrajen, med drugim je prejelnagrado Bologna Ragazzi Award (2008). Dvakrat je bil nominiran za nagrado Hansa Christiana Andersena, nagrajen pa je bil tudi v Sloveniji, kjer je prejel Levstikovo nagrado za najboljšo slikanico (2009). V sodelovanju z zagrebškim studiem Bold je ustvaril animirani film Moja pot, ki je bil razglašen za najboljši film na hrvaškem Festivalu animiranega filma. Junaković je z Lutkovnim gledališčem Maribor sodeloval dvakrat, nazadnje v sezoni 2011/2012, ko je ustvaril likovno podobo večkrat nagrajene uprizoritve Ko je Šlemil šel v Varšavo.


Režiserka Jelena Sitar Cvetko mi je pred časom predala besedila pisatelja Lojzeta Kovačiča in nemalo sem bil presenečen, saj ni bilo likov, za katere bi bilo treba narediti skice. Tudi idejna zasnova scenografije še ni bila določena. Tako sem krenil v pustolovščino raziskovanja Kovačičevega sveta in ugotovil, da je zelo bogat in duhovit. Skice sem risal, ne da bi ob tem razmišljal o lutkah, preprosto sem zapisoval vtise, delal kolaže, pripravljal podlage za ilustracije ... Tolikšna svoboda pogosto rodi dobre rezultate. Seveda pa brez režiserke, ki je moj narisani svet prevedla v gledališki jezik, in brez izvrstne in kreativne delavnice v Lutkovnem gledališču Maribor, takšen pristop ne bi bil mogoč. Verjamem, da sem s svojo ustvarjalnostjo spodbudil kreativnost izjemnih sodelavcev in jim pustil mnogo ustvarjalne svobode. Rad imam timsko delo, izmenjavo idej in zato rad delam v gledališču. Svjetlan Junaković

Svjetlan Junaković OD ŽEBLJIČKA DO MOŽIČKA

Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob

11. 9. 2019–4. 10. 2019

Sijajne likovne zasnove lutkovnih predstav Danijela Demšarja, slikarja, grafika, ilustratorja in oblikovalca lutk, izzivajo fantazijo mlade in tudi starejše gledališke publike. Podarijo jim celovito doživetje, saj je tkivo predstave stkano iz prefinjenih niti pomenskih plasti.

Na razstavi smo izpostavili lutke, scenske elemente in risbe, ki kažejo Demšarjevo kompozicijsko mizanscensko odličnost in fantazijsko bogastvo likovnih elementov ter predstavo napolnijo s sugestivno vizualno pripovedno močjo. Njegova likovnost je gonilni element predstave, brez nje bi predstava govorila povsem drugačen jezik in podajala drugačno sporočilo. Lutke in scena se razlikujejo od predstave do predstave, so oblikovno in barvno raznolike in karakterno različne. Včasih so eksotične, drugič domačijsko ljudske, prepletene s skrivnostnimi pomeni in simboli. Pomemben element Demšarjevih likovnih zasnov je organska povezanost lutk in scenskih elementov. Ne da se jih ločiti, lutka se pogosto razraste v scenski element, in obratno: scenski element postane subjekt, protagonist lutkovne pripovedi.

Demšarjeve podobe gledalcu prišepetavajo pomene in sporočila na več zaznavnih ravneh. Z učinki, ki so lastni le likovni govorici, se predstave globoko vtisnejo v naše nezavedno. Kajti plastenje pomenov, ki jih sugerira Demšarjeva likovnost, nadigra režiserjev del in zapolni uprizoritev s pravljično domišljijo in humorjem. Ta v sebi nosi globoke resnice, izhajajoče iz filozofskih premis, kdaj tudi iz ljudskih modrosti in spoznanj.

[Vesna Teržan, univ. dipl. um. zgod.]

Avtor lutk Danijel Demšar

Izdelovalec lutk Ivica Bilek

Razstavljeno gradivo je prijazno posodilo Lutkovno gledališče Ljubljana.

Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>
+7Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Danijel Demšar: Bogastvo odrskih podob  <em>Foto: Boštjan Lah</em>

Pionirji lutkovnega gledališča v Mariboru

Korenine sodobne lutkovne umetnosti v Mariboru segajo na začetek 20. stoletja, ko so Čehi v svojih kulturnih društvih v Sloveniji začeli s postavljanjem marionetnih odrov in pripravljanjem predstav – na začetku le v češkem jeziku. Prvo češko marionetno gledališče je nastalo leta 1921 v Mariboru, kjer so pri društvu Sokol kmalu začeli spodbujati k uprizarjanju predstav za otroke v slovenskem jeziku. Tako so bile prve uprizoritve v slovenščini že leta 1922.

Ustanovili so številna manjša gledališča, med njimi: Lutkovno gledališče Sokol Maribor Matica in Lutkovni oder Sokol Studenci.

Za vse sokolske lutkovne odre je bilo značilno, da so bili zelo uspešni in zato za vzgled marsikateremu drugemu odru. Dokumenti pričajo, da so člani sami izdelovali lutke in sceno, predstave pa so bile namenjene zabavi in tudi vzgoji mladine.

Po drugi svetovni vojni se je tradicija nadaljevala. Janez Kadiš je leta 1948 ustanovil Pionirsko lutkovno gledališče Maribor in ga leto kasneje pridružil KUD Jože Hermanko. Društvo je leta 1955 dobilo stalno dvorano, leta 1958 pa je njegovo vodenje prevzel Danilo Vranc.

V Mariboru so delovala tudi druga marionetna lutkovna gledališča, med njimi Marionetno lutkovno gledališče Tabor, Marionetno lutkovno gledališče Angel Besednjak, Marionetno lutkovno gledališče MTT, ki se je najprej združilo s KUD Slava Klavora, nato pa s KUD Jože Hermanko. 

Posebnost lutk, s katerimi so igrali na teh odrih, se je izražala v zelo natančno izdelanih obraznih potezah, lutkam pa so tudi menjavali kostume – in tako so lahko nastopale v različnih uprizoritvah.

Vodilni skupini 20. stoletja pred profesionalizacijo lutkarstva v Mariboru sta bili nedvomno Lutkovno gledališče KUD Jože Hermanko in Malo lutkovno gledališče DPD Svoboda Pobrežje; na območju Maribora pa je delovala še vrsta lutkovnih skupin in gledališč, ki so bila vključena v delovno-prosvetna društva.

Anton Jezovšek, Janez Kadiš, Danilo Vranc in Tine Varl so bili stebri lutkovne umetnosti v Mariboru in nedvomno zaslužni umetniki, ki so s svojo izjemno ustvarjalnostjo mariborsko lutkarsko dejavnost iz ljubiteljskih začetkov pripeljali v sam vrh profesionalne lutkovne umetnosti.

Prizadevanja za profesionalizacijo lutkarstva v Mariboru so se začela v začetku sedemdesetih let, ko je Tine Varl za Kulturno skupnost Maribor izdelal elaborat o ustanovitvi drugega poklicnega lutkovnega gledališča v Sloveniji. Ustanovitev poklicnega Lutkovnega gledališča  Maribor je tako potekala postopno od leta 1973 dalje.

V tem času je prišlo do združitve KUD Jože Hermanko in Malega lutkovnega gledališča DPD Svoboda Pobrežje v poklicno Lutkovno gledališče Maribor, ki deluje od leta 1974.

Predstave, ki jih na razstavi izpostavljamo, so pregled razvoja lutkovne umetnosti v Mariboru.

Razstavo sta pripravila Lutkovno gledališče Maribor in Muzej narodne osvoboditve Maribor.

 

Sokol Maribor, lutke 1932
PIONIRJI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU
PIONIRJI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU
PIONIRJI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU
+5PIONIRJI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU
PIONIRJI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU
PIONIRJI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU
PIONIRJI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU
PIONIRJI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU

Lutke, skice in ilustracije Damijana Stepančiča

Razstava je bila odprta avgusta 2018, pred premiero predstave Kako zorijo ježevci.

 

Ilustrator Damijan Stepančič je z Lutkovnim gledališčem Maribor prvič sodeloval pri predstavi Petelin se sestavi, za katero je oblikoval likovno podobo, ponovno pa bo sodeloval v prihajajoči sezoni, pri uprizoritvi Kako zorijo ježevci

Razstavljamo osnutke, lutke in scenografijo iz predstave Petelin se sestavi, na ogled pa so tudi ilustracije iz knjige Kako zorijo ježevci Petra Svetine, ki so bile navdih za likovno podobo lutkovne predstave. Razstavljene so tudi figurice in drugi materiali, ki služijo izdelovalcem lutk in temu, da predstava in lutke zaživijo svoje življenje.

 

Damijan Stepančič (1969) je že kot dijak objavljal stripe v revijah PIL in Ciciban, nato pa nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je diplomiral iz slikarstva. Svojo ustvarjalno pot je posvetil mladinski knjižni ilustraciji, ilustrira pa tudi dela za odrasle. Ukvarja se s stripom, likovno opremlja učbenike in priročnike ter izdeluje lutke.

Za svoja dela je bil večkrat nagrajen, leta 2010 je bil uvrščen na častno listo mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, leto kasneje pa je prejel priznanje Hinka Smrekarja.

 

Lutke, skice in ilustracije Damijana Stepančiča <em>Foto: Damijan Stepančič</em>
Lutke, skice in ilustracije Damijana Stepančiča <em>Foto: Damijan Stepančič</em>

Lutke in maske Eke Vogelnik

Razstava je bila odprta marca 2018, ob premieri predstave Ščeper in Mba.

Lutke in maske Eke Vogelnik je razstavni projekt, ki obsega 35 let avtoričinega delovanja na področju gledališke likovnosti. V njem  so združene nadrealistične maske, ki so nastale ob njenem vstopu v gledališče s predstavo Jaz nisem jaz (SMG, 1983), satirične maske za predstavo Cirkus Butale (Kinetikon KUD in CD, 2004) s portretnimi marionetami naših kulturnikov (CD, 2005), posamezni gledališki plakati in scenski elementi iz TV-serij ter lutke iz predstav Povodni mož (LGL, 2009) in Makalonca (LGL, 2013).
Vse razstavne eksponate je Eka Vogelnik avtorsko oblikovala iz papirščine, lesa, blaga ali penaste gume in jih poslikala.

Eka Vogelnik (1946) je diplomirana arhitektka in slikarka. Od leta 1975 deluje kot  ilustratorka, od leta 1983 tudi kot scenografka in kostumografka ter od leta 1991 kot režiserka otroških lutkovnih predstav in TV-oddaj.
Njen ustvarjalni opus obsega ilustracije več kot 30 knjig in več kot 50 uprizoritev in 20 televizijskih oddaj, ki jih je likovno opremila.

Med najodmevnejše projekte zadnjih dveh desetletij nedvomno sodijo njene režije uprizoritev v LGL (Kdo je napravil Vidku srajčico, 2006, Povodni mož, 2009, Makalonca, 2012, Mojca Pokraculja, 2015), izdala pa je tudi številne knjige o plesu in lutkovni animaciji (Ples skozi čas in balet skozi svet, JSKD 2008, Okci, dober dan, MK 2006, Odrske pripovedke, Modrijan 2012), za založbo Miš pa je pripravila tudi okrajšano verzijo Finžgarjeve pripovedke Makalonca, ki jo je opremila s fotografijami marionet, izšla pa je leta 2012.
Od leta 1998 na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani poučuje tehnike prebujanja ustvarjalnosti na različnih področjih ustvarjalne umetnostne terapije in ustvarjalno delo z lutkami pri socialnem delu.
Za svoje delo je prejela številne domače in mednarodne nagrade, med drugim je trikrat prejela beograjsko zlato pero za otroške ilustracije (1975, 1980 in 1984) in zlati lovorov venec mednarodnega gledališkega festivala v Sarajevu za likovno opremo predstave Zgodba južnega gozda v režiji Janeza Pipana (1990) …

Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
+13Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in maske Eke Vogelnik <em>Foto: Boštjan Lah</em>

Solze in omizja Silvana Omerzuja

Razstava je bila odprta septembra 2017, v času Bienala lutkovnih ustvarjalcev.

SOLZE IN OMIZJA
Omerzu je Solze leta 2006 prvič predstavil javnosti v samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. V cerkev je postavil lesene lutke človeške velikosti; njihov asketski izgled nosi v sebi mir in skrivnostnost, lep cerkveni ambient pa je to še potenciral. Kostanjeviški prostorski postavitvi Solz so sledile še druge: 2007 na Ljubljanskem gradu v Kazematah, 2008 v Maison du Spectacle La Bellone v Bruslju, njihova pot se je nadaljevala in leta 2009 so prispele tudi v mariborsko Pekarno. Solze so tekle povsod, vse do postavitve v Minoritskem samostanu v Mariboru, kjer so usahnile. Zakaj? Morda zato, ker so lutke prestopile v podzemlje, v kripto, in ostale brez sončne svetlobe? Ali pa so se solze osušile, ker smo se utrujeni sprijaznili s tem življenjem na zemlji, s takšnim, kakršno pač je.
Tukaj, v samostanskem podzemlju, so se Solzam pridružila majhna lesena omizja lutk, ki dopolnjujejo vzdušje in likovni dramaturgiji prostorske postavitve dajejo nov element – menso – štirikotno mizo z enakovredno družbo. Razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani (leta 2010) je Omizja naredila skoraj tako znamenita, kot so bile Solze v vseh svojih prostorskih postavitvah doslej. Njihova srž je zgoščena in polnopomenska materializirana zbranost, zbranost človeške skupnosti ob prostoru mere in v aktu premisleka o lastni vlogi v skupnosti in o samem sebi. (Vesna Teržan)

Odprtje razstave Solze in omizja Silvana Omerzuja <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Solze in omizja Silvana Omerzuja <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Solze in omizja Silvana Omerzuja <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Solze in omizja Silvana Omerzuja <em>Foto: Boštjan Lah</em>
+6Solze in omizja Silvana Omerzuja <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Solze in omizja Silvana Omerzuja <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Solze in omizja Silvana Omerzuja <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Solze in omizja Silvana Omerzuja <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Solze in omizja Silvana Omerzuja <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Solze in omizja Silvana Omerzuja <em>Foto: Boštjan Lah</em>

Lutke in skice Sabine Šinko

Razstava je bila postavljena januarja 2017.

Sabina Šinko je diplomirala leta 1992 na oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Maribor pod mentorstvom Brede Varl, in sicer iz likovnega oblikovanja lutkovne predstave Pepelka Lutkovnega gledališča Maribor v režiji Edija Majarona. Leta 1993 je ustanovila Lutkovno gledališče Pupilla, ki se je razvilo v inovativno in uspešno lutkovno skupino, kar dokazujejo številna gostovanja doma in v tujini. Likovno je opremila več kot trideset lutkovnih predstav v različnih gledališčih v Sloveniji in na Madžarskem. Poleg lutkarstva se ukvarja s slikarstvom in ilustracijo. Zaposlena je kot izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2010 ji je Univerza v Ljubljani podelila priznanje za pomembna umetniška dela na področju gledališke in radijske umetnosti – lutkarstva.

Z Lutkovnim gledališčem Maribor je nazadnje sodelovala leta 2015, ko je oblikovala likovno podobo za uprizoritev O vili, ki vidi v temi.

Razstavo lutk in skic Sabine Šinko so postavili Sabna Šinko, Lucijan Jošt, Mojca Bernjak, Primož Mihevc in Darka Erdelji.

Pregledna razstava Sabine Šinko Od skice do lutke je bila na ogled v Bežigrajski galeriji v septembru in oktobru 2016.

Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>
+7Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Sabine Šinko <em>Foto: Boštjan Lah</em>

Lutke in skice Agate Freyer

Razstava je bila postavljena februarja 2016.

Agata Freyer od leta 1969 deluje kot avtorica lutk, scenografka in kostumografka v poklicnih lutkovnih gledališčih Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Doslej je sodelovala pri več kot štiridesetih predstavah, pretežno z režiserjem Edijem Majaronom. Mnoge med njimi so gostovale na številnih najpomembnejših mednarodnih lutkovnih festivalih po vsem svetu. Posebno uspešne so bile uprizoritve Freyer teatra, katerega soustanoviteljica je: Trnuljčica (1992), Tobija (1996) in Osel nazarenski (1996).

V Lutkovnem gledališču Maribor je ustvarila likovne podobe za predstave Tobija (režija
Bojan Čebulj, 1975), Leseni princ (režija Edi Majaron, 1977), Zvezdica Zaspanka (režija Edi
Majaron, 1998) in Martin Krpan (režija Edi Majaron, 1999).

Več o lutkovnem ustvarjanju Agate Freyer najdete na spletni strani Bežigrajske galerije ob razstavi Agate Freyer Od skice do lutke, ki je bila na ogled v septembru in oktobru 2015.

Razstava lutk in skic ustvarjalke Agate Freyer v razstavišču KleT Lutkovnega gledališča Maribor je odprta v delovnem času blagajne gledališča. Vsak dan od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, v torek in četrtek tudi med 15. in 18. uro, v soboto med 9. in 11. uro ter uro pred vsako predstavo za IZVEN.

Razstavo lutk in skic Agate Freyer so postavili Agata Freyer, Edi Majaron, Lucijan Jošt in Nina Arsenovič.
Za izposojo lutk se zahvaljujemo Lutkovnemu gledališču Ljubljana, Freyer teatru Ljubljana in Mestnemu lutkovnemu gledališču Reka.

Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>
+7Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Otvoritev razstave lutk in skic Agate Freyer <em>Foto: Boštjan Lah</em>

Lutke in skice Brede Varl

Razstava je bila postavljena avgusta 2016.

Oblikovalka lutk, scenografka in kostumografka Breda Varl je že med študijem arhitekture v Ljubljani sodelovala pri nastajanju lutkovnih predstav na ljubiteljskih odrih, posebej opazne likovne podobe je ustvarila v Lutkovnem gledališču Kobanci v Kamnici. Med letoma 1983 in 2002 je bila zaposlena kot oblikovalka lutk v Lutkovnem gledališču Maribor in zaokrožila svoje službovanje kot direktorica (2004–2009) te ustanove. Leta 1999 je magistrirala v Pragi na Akademiji lepih umetnosti. Oblikovala je več kot petdeset celovitih likovnih zasnov v Lutkovnem gledališču Maribor, Lutkovnem gledališču Ljubljana, SNG Maribor, PDG Nova Gorica, vsaj še enkrat toliko pa za lutkovne in dramske skupine na avstrijskem Koroškem. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je predavala o lutkarstvu, scenografiji in vizualnih komunikacijah. Vodi seminarje lutkovnega oblikovanja doma in v tujini. Objavila je številne članke in publikacije o oblikovanju in izdelavi lutk.


Razstavo lutk in skic Brede Varl so postavili Lucijan Jošt, Mojca Bernjak in Breda Varl.

Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
+35Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Lutke in skice Brede Varl <em>Foto: Boštjan Lah</em>

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Čas poteka Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
LG Maribor 3560 dni Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo 30 minut - 13 mesecev Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube 30 sekund - 2 leti Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Lutkovno gledališče Maribor.