Napad hroščev

Nik in njegovi sošolci v Deževnikarski visoki šoli morajo opraviti zadnjo nalogo, preden postanejo pravi deževnikarji - raziskovalci zunanjega sveta.

Tako kot vsako živo bitje, se tudi mesto rodi. Živi svoje življenje, včasih zabavno, včasih pa delovo in celo nevarno, prav tako kakor človek ali žival. V naši predstavi se zato prepletajo tri nitke: pomemben trenutek v zgodovini mesta, v življenju dečka Jakoba in goloba Matica. Zgodbo je navdihnilo brskanje po zgodovini Maribora, a lahko bi se dogajala v kateremkoli mestu.

Smetka je lahko karkoli - polomljen vlakec, ki ne vozi več po tirih otroške sobe, cedilka, ki je mama ne more več uporabljati, piškotek, ki ga je babica pozabila v škatli in je postal pretrd za njene zobe …

Znana pravljica v novi hudomušni preobleki nagovarja na sodoben in samosvoj način. Prikazuje spretnost in pogum, ki sta potrebna za zmago nad nevarnostjo.

Neustrašna deklica je zmagovalka v življenju. Vse obrne v svoj prid in se ob tem tudi zabava. Podkuri spletkarjem in požuga lažnivcem, čeprav sama, se čisto dobro znajde.

Trije igralci želijo zaigrati pravljico, a prav vsak hoče glavno vlogo pripovedovalca. Nekako se sporazumejo in znana pravljica se lahko začne.

Lutkovna pravljica za posebno radovedne otroke, ki hočejo vedeti, zakaj je pravljica pravljica, zakaj je nebo modro, zakaj se svet vrti in zakaj smo mi, kdaj bo "potem", kam gre voda, od kod je veter in zakaj je vprašaj vprašaj, pa za njihove radovedne starše, ki imajo vedno manj odgovorov in sami ... vedno več vprašanj.

Zelišča so skrivnostne rožice - koristni cvetovi, plodovi, stebla, korenine, listi. To bogastvo ni samo v okras, temveč lajša težave, zdravi, dodaja okus hrani pa tudi prijetno diši. V povezavi z malo čarovnico Lenčko, ki pozna njihove skrivnosti, zelišča zares delujejo.

V čebelnjaku se rodi prav posebna čebelica. Dobi ime Maja. Učiteljica Kasandra ji želi na lep način vcepiti pravila, a Maja se ne da. Dišeča sončna luč jo omami in požvižga se na čebelji red. Preveč radovedna je in vleče jo v slikoviti svet.

Ovdoveli drvar Jure v svoj samotni dom pripelje novo ženo in njeno hčer Agato. Njegova hči Lenka ju lepo sprejme, onidve pa jo zvito in pretkano izkoriščata, ob tem pa še zasramujeta in zmerjata. Nadeneta ji žaljivo ime Pepelka.

Kako poslednji vojščaki naroda preživljajo svojo zadnjo noč? Kako se soočajo s skorajšnjo smrtjo? Kako izginja staro slovenstvo? Kakšen je prehod od poganskega/prvinskega v krščansko/civilizirano? Kako se soočata smrt in ljubezen?

Švedi so svetu dali Nobelovo nagrado, vikinge, Ingrid in Ingmarja Bergmana, Ingemarja Stenmarka, Zlatana Ibrahimovića, Abbo, Ikeo, H&M, modro-rumeno kombinacijo, zapleten jezik, Piko Nogavičko ... Po predlogi pri nas manj znanega romana Astrid Lindgren Otroci iz Bullerbyna pa je nastala predstava, ki želi izraziti košček slovensko-češke hvaležnosti Švedom.

Ko nimam obraza in ostane le glas. In telo. Ki je meso.
Kako zveni meso?
Moj obraz je maska, ki je ni mogoče sneti.
Moje telo boli.
Moj glas išče zven pred končnim piskom.
Moje meso nima imena.

Predstava prikazuje boj posameznika, ujetega v okolju brez osnovnih življenjskih dobrin. Puščava je obenem nevidna kletka. Prikrajšan je za osnovno bivalno udobje, hkrati pa izpostavljen provokacijam čutne narave, kar ga sili k razmišljanju in iskanju rešitev.